Tretji dan

Spanje je bilo zelo naporno in na odlomke. Vmes sem morala vstati seveda za wc, pa žejna sem bila. Komaj sem čakala jutro.

Občutki stiskanja so še vedno isti. Otekli gležnji – še vedno. Težko verjeti a moj mons veneris je povsem otečen, prav neprijetno! Eno modrico vidim ves čas in sicer je to trikotnik ki ima vrh tik pod prsmi pa sega kakih 10 cm proti trebuhu. Ta ni tako temna in si jo že mažem s hepan gelom.V ogledalu sem videla novo modrico, pecej temno vijolično ki gleda ven na hrbtni strani, tik pod pasom od modrčka in izza steznika. A samo na eni strani. Pa dve modrici na vsaki strani stegen, tik ob stiku z medenico.

Zbadanje/bolečina v vratu je še vedno prisotna in najprej mi ni bilo jasno zakaj, ko pa sem ponovno brala pisma iz forumov mi je bilo jasno da je to od pomožne palčke nad posteljo v kliniki.
Tale steznik se mi zdi da je za vsaj tri cm prekratek v torzu in zadaj na hrbtu. Kar naprej ga moram vleči navzgor, sploh ko se hočem skloniti mi bolj paše če me steznik objema tik pod prsmi tam kjer je modrica.
Pripogniti do tal se še vedno ne morem, prav tako ne morem obuti nogavičk ne da bi poskusila nekaj čudnih položajev. Počepniti seveda tudi ne.. ne vem ali bom v času ko bom nosila steznik sploh lahko počepnila!?
V veliko vzpodbudo so mi bili printi iz forumov, izkušnje žensk ki so šle skozi isti proces. Ko si takole na pol pokreten ti gredo raznorazne negativne ideje po glavi.. kar pa res ne potrebujem!

Danes sem že kuhala in opravljala manjša gospodinjska dela. Vmes počivala, pogledala pošto, celo zspala za par uric.
Pogrela sem juho iz zmrzovalnika. Naredila žličnike in solato, pa zrezke, za sina omako in pire krompir, jaz pa sem zraven zrezkov pojedla pol žemlje. Zvečer pa Activia jogurt z žličko nesladkane marmelade (da mi pomaga pri prebavi ker od ponedeljka še vedno nisem šla na #2).

Popoldne me je poklicala sestra iz klinike in me vprašala po počutju (kako lepo!) :) Ker ni bilo nič neobičajnega mi je le še rekla naj pokličem kadarkoli bom potrebovala.

Kasneje sem si naredila obkladke za na gležnje iz jabolčnega kisa, sin mi jih je pomagal oviti, a ni nič pomagalo. Potem sem šla na sprehod. Ugotovila sem da mi hoja pomaga da se počutim na splošno bolj gibčno in bolje, pa upala sem da mi bo oteklina izginila. Pa ni! Še vedno se precej hitro zadiham, a sem hodila 20 minut, počasi seveda.
Pred spanjem sem se počutila kot takrat ko imam gripo.. kot da čutim vse mišice, pa malo imam povišano temperaturo in razdražljiva sem.

Precej sem se uštela ker sem mislila da bom lahko tretji dan že sedela za PC-jem in delala. Ne gre..boli na stegnih ob straneh, potem začne boleti trebuh čez nekaj minutk, pa noge še bolj zatekajo.

Nič, ne bom se namenoma naprezala, grem pogledat kak film in spat.