Evo me nazaj v Ljubljani. Pravzaprav sem prišla že v torek pozno popoldne in zdaj bom prepisala iz dnevnika kako so potekali dnevi, od ponedeljka (poseg), do danes. Namreč, do danes nisem mogla sesti na stol za dalj kot 15 minut. Še danes, ko sem morala pa res delati, sedam in vstajama na obroke in gre.Torej takole je bilo:
Ponedeljek
V Daruvar sem se peljala sama. Iz Ljublajne, preko Zagreba do tja sem porabila 3.45 h. V bistvu je pot zelo enostavna. Večinoma me je spremljala precej gosta megla, le v Kutini se je povsem razjasnilo kar me je zelo razveselilo in mi dalo občutek da bo vse še uredu! Družba so mi bile pesmi z MP3-ja in seveda sama sebi ker sem skoraj vso pot pela.
Bila sem naročena ob 8.30, a takrat sem bila še malo pred mestom in sem poklicala sestro da prihajam. Dala mi je natančna navodila kako pridem do njih, no pa sem vseeno spregledala tisti prvi semafor.
Nekaj zamude, a ni bilo nič narobe. Pokazala mi je sobo, potem sva pa kar takoj začeli s pregledom. Odvzem krvi, EKG, temperatura, tehtanje, pritisk, izpolnila sem vprašalnik o preteklih oz. sedanjih boleznih, zdravilih...Nato v sobo (9.25), sestra mi je dala svečko za odvajanje... počakala da je bilo to mimo. Prišla je druga sestra in mi prinesla zeleno oblekco (ki gre super k mojim očem) :) in razložila mi je kako naj se tuširam. Tri gazice in z vsako temeljito po celem telesu, tudi tam kjer ne bi bilo posega.
Potem sem čakala... in vmes brala vzpodbudno knjigo, saj so me vsake toliko časa napadli dvomi. Ne, strah me ni bilo, le dvom ali je to res to kar hočem in si zaslužim.
Ura je 11.05 in pokličejo me k zdravniku. Veselo me je pozdravil in segel v roko. Ne morem pomagat ampak vsakič ko ga vidim ima tak prijeten »striček« nasmešek na obrazu ki ti vliva zaupanje.Šla sva v ambulanto, kjer je bila tudi glavna sestra (kar mi je bilo pomirjujoče). Slekla sem oblekco in doktor je prijel flomaster in rekel »No, bom narisal kar se meni zdi da bi moralo proč, pa boste povedala ali je to to.«
Ok. Prej sem to risanje doživljala kot nekaj ponižujočega.. saj veš.. kot da se na veliko označuje kje sem predebela. Ahh... No tokrat nisem imela tega občutka ali pa sem pozabila na to. V bistvu, ko je doktor končal, sem bial presenečena kako dobro je zarisal to kar sem tudi jaz imela v mislih.Le meča je spustil. Hmm.. zakaj pa, saj so ful debela, neproporcionalna itd.. Tako da sem rekla naj vključi še meča. Rekel je da on ne bi, a če želim.. je rekel da bom imela noge malo na x. Ah, nič hudega, važno da jih bo manj in da bom lahko enakrat v življenju kupila in obula škornje!
Zarisal je še nadlahti in me nato poslikal z vseh strani. Zanimivo, vprašujoče mi je bilo, da se me skoraj ni dotaknil.
Potem sva se pogovarjala še o mojih kilogramih, o primerni dijeti in v bistvu mi je bil zelo pozitiven v tem, da mi bo sam poseg prav gotovo dal vzpodbudo da bom bolj pazila pri hrani in gibanju. Jup, se povsem strinjam.
Žal sem ga pozabila vprašati kakšne vrste liposukcijo bom imela in kako bo vse potekalo (želela sem lasersko, oz. kombinacijo). Ko sem bila že v sobi mi je bilo vseeno, saj sem vendar mesece prej brala forume, gledala posege in se pripravljala na tole!
Počakam v sobi in čez čas pride ga. Maletić, anestezistka. Enako prijazna, mirna gospa s katero greva skozi vprašanja ki se tičejo anestezije. Vedela sem že da bom imela splošno anestezijo.
Slišala sem (ne vem kdaj, nekje vmes se mi zdi) da so prišli tudi izvidi.
Mislim da je bila ura nekje okrog 12.00 ko so me prišle sestre iskat s posteljo/vozičkom na kolesih. Zoprno je bilo presedanje na in s te postelje ker sem imela igle v rokah. Na operacijski mizi sem videla polno žensk okoli in doktorja le za hip. Pripravljale so me na poseg, pokrile roke... videla sem še kako mi je anestezistka pomerila tisto kapico za na usta za uspavanje (po moje, ker jo je tudi takoj odstranila) in potem.... tema.
Ok. Prej sem to risanje doživljala kot nekaj ponižujočega.. saj veš.. kot da se na veliko označuje kje sem predebela. Ahh... No tokrat nisem imela tega občutka ali pa sem pozabila na to. V bistvu, ko je doktor končal, sem bial presenečena kako dobro je zarisal to kar sem tudi jaz imela v mislih.Le meča je spustil. Hmm.. zakaj pa, saj so ful debela, neproporcionalna itd.. Tako da sem rekla naj vključi še meča. Rekel je da on ne bi, a če želim.. je rekel da bom imela noge malo na x. Ah, nič hudega, važno da jih bo manj in da bom lahko enakrat v življenju kupila in obula škornje!
Zarisal je še nadlahti in me nato poslikal z vseh strani. Zanimivo, vprašujoče mi je bilo, da se me skoraj ni dotaknil.
Potem sva se pogovarjala še o mojih kilogramih, o primerni dijeti in v bistvu mi je bil zelo pozitiven v tem, da mi bo sam poseg prav gotovo dal vzpodbudo da bom bolj pazila pri hrani in gibanju. Jup, se povsem strinjam.
Žal sem ga pozabila vprašati kakšne vrste liposukcijo bom imela in kako bo vse potekalo (želela sem lasersko, oz. kombinacijo). Ko sem bila že v sobi mi je bilo vseeno, saj sem vendar mesece prej brala forume, gledala posege in se pripravljala na tole!
Počakam v sobi in čez čas pride ga. Maletić, anestezistka. Enako prijazna, mirna gospa s katero greva skozi vprašanja ki se tičejo anestezije. Vedela sem že da bom imela splošno anestezijo.
Slišala sem (ne vem kdaj, nekje vmes se mi zdi) da so prišli tudi izvidi.
Mislim da je bila ura nekje okrog 12.00 ko so me prišle sestre iskat s posteljo/vozičkom na kolesih. Zoprno je bilo presedanje na in s te postelje ker sem imela igle v rokah. Na operacijski mizi sem videla polno žensk okoli in doktorja le za hip. Pripravljale so me na poseg, pokrile roke... videla sem še kako mi je anestezistka pomerila tisto kapico za na usta za uspavanje (po moje, ker jo je tudi takoj odstranila) in potem.... tema.
Ni komentarjev:
Objavite komentar