Prvo kar se spomnim je da so me prestavili iz postelje/vozička na mojo posteljo v sobi in mi govorili naj ne zaspim, klicali po imenu... in to, da sem imela popolnoma zmedeno sliko, razum, to kar sem videla, mislila, govorila, čutila.. vem pa da sem jamrala da me boli.
Ta zmedenost je trajala kako uro in potem sem kar naenkrat zbistrila, ravno ko je bil sestra pri meni in sem jo vprašala kaj sem prej mrmrala. Rekla je da takoj ko sem se zbudila sem govorial da me boli. Zdelo se mi je čudno, saj me v resnici ni bolelo ampak TIŠČALO. In to tako zelo da sem imela občutek kot da me blazno boli! Od steznika seveda. Saj nikoli prej nisem nosila niti približno kaj tako ozkega. Nasprotno, nikoli nisem prenesla da bi me kaj tiščalo ali oviralo. Mislim da me je stisk steznika spravljal v paniko.. morda sem pa klavstrofobična!
Še vedno sem dobivala infuzijo. Zdi se mi da sem dobila vsega skupaj 3 steklenice. Vstavljen sem imela kateter kateri se je izkazal da mi je še bolj neprijeten od steznika v tistem trenutku. V sobo so me prišli pogledat kar precejkrat, sestra, anestezistka, pa doktor, kar trikrat. :) Vprašali kako se počutim, se nasmehnili... Malo sem bila še omamljena, pa izčrpana in ni mi bilo do pogovorov. Tako da sem rekla le da me stiska in malo boli. Takrat mi še vedno ni bilo jasno kaj boli in kaj stiska.
Jaz imam takega
Pa povedali so mi da mi rok niso delali, ker je bil poseg zelo obsežen. V bistvu sem bila zelo vesela da je bilo tako, saj si nisem predstavljala kako bi funkcionirala še s povitimi rokami.
Ko me niso več klicali in govorili naj ne zaspim, me je seveda zmanjkalo. Ležala sem v polsedečem položaju kateri se je izkazal za najbolj udobnega.
Tako sem zakinkala in se prebudila kar nekajkrat. Zdi se mi da so me pripeljali nazaj v sobo ob 14.30, nisem pa prepričana, bom vprašala.
Takoj ko sem se zbudila sem imela izredno suho grlo in neznosno žejna. Ampak mi niso smeli dati za piti da mi ne bi bilo slabo. Čez par ur mi je sestra prinesla namočeno gazo da sem srkala in si navlažila ustnice.
Da ne bom ponavljala, celo popoldne in večer, pa ponoči sem čutila enako – nekaj vmes med bolečino in zelo močnim stiskanjem, malo omotična in zelo verjetno fizično utrujena. Neverjeten občutek.. ko razumsko veš da nisemnič delala ali telovadila, telo je pa noro utrujeno!
Na živce mi je šel kateter, ker sem imela občutek da me ves čas tšči na vodo in tako zelo sem si želela da bi šla lahko sama na wc. Pa igli v roki. Komaj sem čakala da jih odstranijo, saj ko sem se hotela premikat me je vsakič zaskelelo.
Popoldne sem gledala tv.. zvečer okoli 8h, 9h pa sem spet zaspala. Ponoči sem se zbudila vsaj dvakrat in pa zjutraj še preden je ob 7h prišla glavna sestra.
Ta zmedenost je trajala kako uro in potem sem kar naenkrat zbistrila, ravno ko je bil sestra pri meni in sem jo vprašala kaj sem prej mrmrala. Rekla je da takoj ko sem se zbudila sem govorial da me boli. Zdelo se mi je čudno, saj me v resnici ni bolelo ampak TIŠČALO. In to tako zelo da sem imela občutek kot da me blazno boli! Od steznika seveda. Saj nikoli prej nisem nosila niti približno kaj tako ozkega. Nasprotno, nikoli nisem prenesla da bi me kaj tiščalo ali oviralo. Mislim da me je stisk steznika spravljal v paniko.. morda sem pa klavstrofobična!
Še vedno sem dobivala infuzijo. Zdi se mi da sem dobila vsega skupaj 3 steklenice. Vstavljen sem imela kateter kateri se je izkazal da mi je še bolj neprijeten od steznika v tistem trenutku. V sobo so me prišli pogledat kar precejkrat, sestra, anestezistka, pa doktor, kar trikrat. :) Vprašali kako se počutim, se nasmehnili... Malo sem bila še omamljena, pa izčrpana in ni mi bilo do pogovorov. Tako da sem rekla le da me stiska in malo boli. Takrat mi še vedno ni bilo jasno kaj boli in kaj stiska.
Nikakor mi ni bilo jasno kako so me stlačili v tako ozek steznik!!! In mislila sem si kako za vraga se bom sama spravila nazaj vanj!!!? kasneje sem videla da ima oznako L in premišljevala pa zakaj me niso dali v eno št. večjega. (zdaj mi je jasno zakaj) :)
Jaz imam takegaPa povedali so mi da mi rok niso delali, ker je bil poseg zelo obsežen. V bistvu sem bila zelo vesela da je bilo tako, saj si nisem predstavljala kako bi funkcionirala še s povitimi rokami.
Ko me niso več klicali in govorili naj ne zaspim, me je seveda zmanjkalo. Ležala sem v polsedečem položaju kateri se je izkazal za najbolj udobnega.
Tako sem zakinkala in se prebudila kar nekajkrat. Zdi se mi da so me pripeljali nazaj v sobo ob 14.30, nisem pa prepričana, bom vprašala.
Takoj ko sem se zbudila sem imela izredno suho grlo in neznosno žejna. Ampak mi niso smeli dati za piti da mi ne bi bilo slabo. Čez par ur mi je sestra prinesla namočeno gazo da sem srkala in si navlažila ustnice.
Da ne bom ponavljala, celo popoldne in večer, pa ponoči sem čutila enako – nekaj vmes med bolečino in zelo močnim stiskanjem, malo omotična in zelo verjetno fizično utrujena. Neverjeten občutek.. ko razumsko veš da nisemnič delala ali telovadila, telo je pa noro utrujeno!
Na živce mi je šel kateter, ker sem imela občutek da me ves čas tšči na vodo in tako zelo sem si želela da bi šla lahko sama na wc. Pa igli v roki. Komaj sem čakala da jih odstranijo, saj ko sem se hotela premikat me je vsakič zaskelelo.
Popoldne sem gledala tv.. zvečer okoli 8h, 9h pa sem spet zaspala. Ponoči sem se zbudila vsaj dvakrat in pa zjutraj še preden je ob 7h prišla glavna sestra.
Ni komentarjev:
Objavite komentar