Poseg kT/R/P

Celotna procedura je trajala od 10h ko sem prišla... ko je kmalu sledil splošni pregled, pa do 15h, ko sem prišla nazaj v sobo.
Predposeg, ko me je doktro napolnil z anestezjio je trajal cca 30 minut. Morda mal več, nisem gledala na uro.. vem le da sem prišla v sobo ob 12h.
Potem sem čakala eno uro da anestezija prime.
Sam operativni poseg je trajal približno 1.45 h.
Po posegu je sledilo umivanje in oblačenje v kompresijska oblačila.
Potem sem pa še počivala... kolikor sem želela.

Sestre so mi pomagale na op mizo (gola sem bila seveda, razen sexy belih nogavičk). In me od mednožja navzdol pokrile z zeleno rjuho.Roke sem imela razširjene levo in desno na polički, in spodnja dela rok mi je sestra zavila v rjuhico, zato ker jih bom potem premikala sem in tja pa da bo sterilno. Predele kjer bo operacija mi je sestra namazala z sterilno tekočino, oranžne barve in vonja po alkoholu/acetonu. Kar je bilo žgečjkljivo in hladno. :)
Tokrat je bilo v dvorani precej bolj toplo... so rekli da so zame »pojačali temperaturu« da mi bo bolj prijetno. :) Oh krasno!!!! :)
Okoli glave mi je sestra zavila še eno rjuho, tako da je ven gledal le obraz in vrat.

Ker je G.Kamerman snemal ves čas, je doktor tudi ves čas razlagal kaj dela, kaj ima v roki in temperature in drugo...najbrž več kot bi morda običajno. Kar je bilo zame zelo fajn!

Doktor je začel na vratu.
S skalpelom je zarezal tik pod brado.. na sredini, pa ob ušesih, pod mečicami. Laser je zelo podoben tistemu malemu mešalniku za stepanje mleka v peno ko delaš kapučin. No na to je spominjal mene. Zgornji del je pa malo daljša cca 20 cm dolga zelo tanka žica – laser. Potem so mi zaradi zaščite pokrili oči.
Torej laser je vstavil v te luknjice in se malo premikal sem in tja. Nič nisem čutila. To je zelo nežen poseg. Doktor je razložil da mora biti okoli laserja veliko tekočine, zato mi jo je toliko vbrizgal.

Vrat je obdeloval najdlje od vsega. Kar me je mal zgrozilo, saj mi je to dalo občutek da mora biti pa tam res veliko maščobe, čeprav seveda v primerjavi z rokami ni bilo videti. Morda pa zato ker je to bolj delikatno delo.
Po laserju je s kanilo (ta pa je z moje perspektive izgledala precej velika debelejša palčka) in tudi daljša od laserja in seveda kovinska. V glavnem, ni delovala tako zelo nežno. Kar sem kmalu tudi občutila.
Ker je to vibrirajoča zadeva, sem slišala zvok seveda tik ob ušesih, kar je zelo zoprno. Čutila sem vibracije v vratu, slišala sem sesanje, srkanje in sem in tja mal neprijetne bolečine. Ne prehudo. V glavnem lahko rečem da me ni nič bolelo. Le ko je vstavil kanilo v režico pod brado, tik ob kosti je bilo najbolj zoprno. Ampak res ni nič takega da ne bi mal stisnila zobe.
Gre res bolj za to, da ker se zavedaš da ti to delajo in da mora izgledati prav barbarsko. Sploh če si kdaj pogledal/a kake posnetke.
Vmes sem mislila na prijateljici ki vesta da sem tu, pa da mislita name pa razmišljala sem o tem kako sem videti iz druge perspektive (kamermanove, sestrinih)... :) Pa razmišljala sem kako naj vse to opišem na blogu in prijateljicama! Je sploh možno!

No, mi bosta potem povedala če mi je uspelo. :)

Vrat je bil končan.

Doktor je začel na levi roki. Roko sem morala skrčiti in premakniti na desno stran, tako da je imel na voljo mojo podlaht, cel zunanji del, predel pod pazduho in malo rame. Tudi tu je zarezal s sklapelom, dvakrat pri vrhu roke in enkrat ob komolcu. Eno zarezo na zg. delu rok je naredil kasneje in razložil, da če so predeli težje dosegljivii je dobro naresti raje še eno zarezo. Na drugi roki tega ni bilo potrebno).

Najprej je spet z laserjem obdelal celotni del... potem pa s kanulo izsesal maščobo. Tokrat nisem imela več pokritih oči in sem lahko vse videla. Tudi kako mi lastna maščoba leze po cevki. Brrrr..... Noro! :) Mal nagravžno (oprostite izrazu) ampak s strani ZF, zanimivo hahaha
Tokrat me je zabolelo le nekajkrat, morda trikrat, takrat, ko je s kanulo prišel v predel med anesteziranim in neanesteziranim delom.. a je seveda takoj prenehal.

Nato se je lotil še druge roke.
In nato trebuha. Le ta je bil najhitreje končan.

Sestra mi je med posegi brisala tekočino/kri ki je tekla iz ranice na bradi.

Skartka, nobeinh komplikacij. Presenečena sem bila kao dolgo je drala anestezija in doktor je bil izredno zadovoljen.

Med posegom na rokah je prišla v predsobo sestra, očitno s časopisi in doktor jo je vprašal če je kupila tega-in-tega. Rekla je da je in brskala po časopisu. Izgleda da naj bi v časopisu pisalo nekaj o polikliniki ali o doktorju... in on vpraša »Si našla?«
Ona »Ne, ne vem kje bi bilo...«
In on odgovori »Pa morda v črni kroniki?«
HAHAHAAHAHAHAA za crknit! Režala sem se da sem se cela tresla. In seveda vsi ostali.

Po posegu so me sestre umile. Ko sem se usedla, na op mizi, in so me punce umivale, mi je iz leve roke curljal potoček vode in krvi - čist mal krvi da se ne bo kdo ustrašil da sem izkvavela. Seveda je pa to videti nekakšna mešaica med ZF (znanstveno fantastiko) in izredno komično dramo... kot da se ne dogaja tebi, ta hip.
Okoli mene, po tleh in na mizi je bilo vse mokro in izgledalo je prav barbarsko! Mal mi je bilo nerodno ker me je G.Kamerman gledal in videla sem kamero obrnjeno proti meni, tokrat v obraz, pa nisem vedela ali snema ali ne.. pa kaj snema. Pa revežu se je videlo da se mu smilim, pa da mu je še vedno mal muka. Ampak me je celo on vzpodbujal. :)

Hmm.. če zdajle pomislim, me prav v nobenem trenutku ni skrbelo da je ali bo karkoli narobe. Popolnoma sem zaupala doktroju in sestram.. pa tud molila sem! Doktor mi je očitno s svojim samozavestnim in prijaznim obnašanjem vlival pogum in umirjal kar sproti. Med posegi me je ves čas spraševal če kaj boli, pa da naj takoj povem če bo bolelo.. in kadarkoli me je mal zabolelo – to je bilo takrat ko je s kanulo za izsesavanje prišel na rob med anesteziranim delom in neanesteziranim delom, je takoj nehal in tudi povedal da »se povlači«. :)
Ni mi bilo treba velikokrat reči, čeprav je velikokroat spraševal.. in v glavnem sem odgovarjala »ne, vse je uredu«.. in on je velikokrat odgovoril »fantastično«, »perfektno« in »saveršeno«. Hehhehe... če ti pa to ne umiri potem pa ne vem kaj bi lahko! :)

Tudi sicer je izgledal zelo zadovoljen in nasmejan. Sem bila pa tudi sama, if I may say so, pridna in nasmejana in sproščena pacientka.
Seveda sem se med posegom večkrat spraševala ali bi bilo bolje če bi se prej bolj pripravila na ta poseg ali pravzaprav ne! Eno je pa res... pri lokalni anesteziji seveda skoraj vse vidiš, in določene stvari čutiš, da ne govorim kako tudi domišljija dela glede tistega kar ne vidiš (!).. pri splošni anesteziji pa jasno da ne.

Sem in tja sem si govorila »oh no way... stokrat raje splošna, stokrat!!!!« Potem pa še občutek da sem najbrž videti grozljivo! Pa še snemajo me!!!!!! Ahhh še dobro da so bili vsi tako ready-steady ob meni in da smo bili up beat. Z g.Kamermanom vred! :)

Seveda je pomagalo tudi da sem veliko mislila o tem, da na teh mestih ne bo nikoli več maščobe!!!! :)

NAJ NAJ najboljše pri vsem tem pa je bila sestra Nevena. Kar učke se mi orosijo, tako sem ganjena ko se jo spomnim. Med posegom se me je ves čas dotikala po telesu.. svojo toplo roko je položila na stegno, ali bok, ali na mojo roko.. ali pa me je držala za roko... :))))
Povedala sem ji da mi je to tko super.. da je kot da bi imela prijateljico (nekoga od mojih) ki mi je v podporo. Ful topel občutek!
Tudi drugi dve sestri sta bili čudoviti, prijazni in ustrežljivi.. čisto ves čas! Mislim da je celo doktor mal posnemal gdč.Neveno in mi parkrat med čakanjem položil roko na ramo (ker vem da mu ne bi bilo treba). Ah, kako prijetno človeško!

Po oblačenju sem se vrnila v sobo, utrujena.. in počivala nekako pol ure. Doktor me je prišel 2x pogledat.. mi povedal kako naprej, kako naj se zdravim... pa vprašal če sem lačna, žejna.. da mi lahko naročijo karkoli želim, celo čevapčiče. HAHAHAH seveda sem bila hvaležna, a mastnih čevapov pa res ne bi jedla po tistem ko sem videla svojo lastno maščobo curljati po cevki. Je že komu slabo!? :)))

Prosila sem le za čaj.. pa so mi prinesli zraven še prepečenec. In odpustno pismo.
Potrebno mi je bilo še zamenjati gaze, ker je iz ranic še vedno curljalo.

Po tem pa sem se počasi oblekla in se poslovila. Bolečin nobenih, počutila sem se fajn.. razen da sem čutila kako mi steznik stiska vrat in lica. Čez glavo sem si zavezala lepo rutko, tako da sem vsaj malo izgledala šik :) in se odpeljala v sončno popoldne.