Četrti dan po OP kT /R/P

Nič kaj veliko novega tukaj. Ranice se počasi celijo. Otekline pa tudi rahlo padajo.To noč sem vzela tableto proti bolečini, ker me je bolelo v predelu zarezic na rokah in trebuhu. Ni bilo prehudo, a sem mislila da je morda neugodje krivo da ne zaspim.Roke so še precej otekle, a že tipam razliko v rami.. Zdaj dejansko čutim in vidim kje se rama konča in začne roka. :) Me pa boli le na pritisk. Sploh ko se v postelji hočem obrnit s pomočjonadlahti. Auch.

Tudi vrat je še mal otekel, a gre vidno na bolje vsak dan. Žal pa ne morem nostiti steznika zavitega okoli grla, ker me enostavno zagrabi klavstrofobična panika.

Z babičinimm lady-like steznikom nisem preveč zadovoljna ker mi leze gor. Kupila sem si sicer že prej enega preko interneta, a kaj ko pa je povsem premajhen. Zato sem si sešila neko kombinacijo tistega premajhnega steznika in majice, ker tistega pajaca res ne bi rada oblekla več.

Po vratu/bradi me že pošteno srbi. Na živce mi gre ker mi stiska lica.. ampak brez steznika pa ne morem, ker je občutek grozen.. kot da mi bo cel obraz dol padel!?! Hahaha Pa ko sem si morala umit lase, me je medtem začela bolet cela glava. Noro! Upam da bo konec tedna že kaj bolje!

Slikce roke

Desna roka - prej.

Desna roka - 1 dan po posegu.

Leva roka - prej.

Leva roka - 1 dan po posegu.

Drugi dan po OP kT /R/P

Veselo oznanjam da sem spala v enem kosu kar cca 9 ur!!!!!

Mislim da zato, ker ko sem drugič vstala v paniki da se bom zadušila (ker sem hitro klavstrofobična).. sem si spodnji del trakov na vratu razrahljala, tako da me je stiskal le del okoli brade in gor po glavi.

Mal sem bila zaležana na hrbtu, ker sem spala na kavču (da ne bi umazala postelje).. a sem ob kofetku kmalu pretegnila. Počutim se super, spočito.

Oprala sem rokavčke. Ni šlo na roke, pa sem jih skupaj z ostalimi umazanimi cunjicami oprala kar v pralnem stroju in posušila s fenom. Roke (prsti) so mi mal zatekli.. seveda zaradi rokavčkov.

Medtem sem se stuširala in pobrala dol AUCh prilepljene gaze. Pa si dobro ogledala kako izgledam in se poslikala.

Steznik za trebuh sem že malo zožala in zdaj dobro stisne.. sem pa vesela da lahko nosim ta babičin ladylike steznik namesto tistega pajacka. :)

Počutim se fajn razen da sem v obraz stisnjena in imam lička tik pod očmi.. pa otečena sem še precej po sp.delu obraza, roke in trebuh. In vidim da težko govorim, kar je bilo jasno ko me je prijateljica poklicala. Samo en teden, SAMO en teden moram zdržat!!!!!

Na vratu je koža mal zmečkana, kot da bi imela drobne gube.. mal me skrbi tole, a upam da bo čez teden bolje.Vse predele, še posebej dolgo sem masirala vrat in roke z ognjičevo kremo.. in sploh pišejo po forumih da se je dobro masirat, da izginejo morebitne neravnine in te gubice.

Danes sem se tudi slikala. Bom objavila jutri... sicer pa veliko počivam da se mi telo umiri!

Hvala vsem ki me vzpodbujate in berete tole.. v veliko veselje in podporo ste mi!!!! Hvala! (((objem))) :)))

Poseg kT/R/P

Celotna procedura je trajala od 10h ko sem prišla... ko je kmalu sledil splošni pregled, pa do 15h, ko sem prišla nazaj v sobo.
Predposeg, ko me je doktro napolnil z anestezjio je trajal cca 30 minut. Morda mal več, nisem gledala na uro.. vem le da sem prišla v sobo ob 12h.
Potem sem čakala eno uro da anestezija prime.
Sam operativni poseg je trajal približno 1.45 h.
Po posegu je sledilo umivanje in oblačenje v kompresijska oblačila.
Potem sem pa še počivala... kolikor sem želela.

Sestre so mi pomagale na op mizo (gola sem bila seveda, razen sexy belih nogavičk). In me od mednožja navzdol pokrile z zeleno rjuho.Roke sem imela razširjene levo in desno na polički, in spodnja dela rok mi je sestra zavila v rjuhico, zato ker jih bom potem premikala sem in tja pa da bo sterilno. Predele kjer bo operacija mi je sestra namazala z sterilno tekočino, oranžne barve in vonja po alkoholu/acetonu. Kar je bilo žgečjkljivo in hladno. :)
Tokrat je bilo v dvorani precej bolj toplo... so rekli da so zame »pojačali temperaturu« da mi bo bolj prijetno. :) Oh krasno!!!! :)
Okoli glave mi je sestra zavila še eno rjuho, tako da je ven gledal le obraz in vrat.

Ker je G.Kamerman snemal ves čas, je doktor tudi ves čas razlagal kaj dela, kaj ima v roki in temperature in drugo...najbrž več kot bi morda običajno. Kar je bilo zame zelo fajn!

Doktor je začel na vratu.
S skalpelom je zarezal tik pod brado.. na sredini, pa ob ušesih, pod mečicami. Laser je zelo podoben tistemu malemu mešalniku za stepanje mleka v peno ko delaš kapučin. No na to je spominjal mene. Zgornji del je pa malo daljša cca 20 cm dolga zelo tanka žica – laser. Potem so mi zaradi zaščite pokrili oči.
Torej laser je vstavil v te luknjice in se malo premikal sem in tja. Nič nisem čutila. To je zelo nežen poseg. Doktor je razložil da mora biti okoli laserja veliko tekočine, zato mi jo je toliko vbrizgal.

Vrat je obdeloval najdlje od vsega. Kar me je mal zgrozilo, saj mi je to dalo občutek da mora biti pa tam res veliko maščobe, čeprav seveda v primerjavi z rokami ni bilo videti. Morda pa zato ker je to bolj delikatno delo.
Po laserju je s kanilo (ta pa je z moje perspektive izgledala precej velika debelejša palčka) in tudi daljša od laserja in seveda kovinska. V glavnem, ni delovala tako zelo nežno. Kar sem kmalu tudi občutila.
Ker je to vibrirajoča zadeva, sem slišala zvok seveda tik ob ušesih, kar je zelo zoprno. Čutila sem vibracije v vratu, slišala sem sesanje, srkanje in sem in tja mal neprijetne bolečine. Ne prehudo. V glavnem lahko rečem da me ni nič bolelo. Le ko je vstavil kanilo v režico pod brado, tik ob kosti je bilo najbolj zoprno. Ampak res ni nič takega da ne bi mal stisnila zobe.
Gre res bolj za to, da ker se zavedaš da ti to delajo in da mora izgledati prav barbarsko. Sploh če si kdaj pogledal/a kake posnetke.
Vmes sem mislila na prijateljici ki vesta da sem tu, pa da mislita name pa razmišljala sem o tem kako sem videti iz druge perspektive (kamermanove, sestrinih)... :) Pa razmišljala sem kako naj vse to opišem na blogu in prijateljicama! Je sploh možno!

No, mi bosta potem povedala če mi je uspelo. :)

Vrat je bil končan.

Doktor je začel na levi roki. Roko sem morala skrčiti in premakniti na desno stran, tako da je imel na voljo mojo podlaht, cel zunanji del, predel pod pazduho in malo rame. Tudi tu je zarezal s sklapelom, dvakrat pri vrhu roke in enkrat ob komolcu. Eno zarezo na zg. delu rok je naredil kasneje in razložil, da če so predeli težje dosegljivii je dobro naresti raje še eno zarezo. Na drugi roki tega ni bilo potrebno).

Najprej je spet z laserjem obdelal celotni del... potem pa s kanulo izsesal maščobo. Tokrat nisem imela več pokritih oči in sem lahko vse videla. Tudi kako mi lastna maščoba leze po cevki. Brrrr..... Noro! :) Mal nagravžno (oprostite izrazu) ampak s strani ZF, zanimivo hahaha
Tokrat me je zabolelo le nekajkrat, morda trikrat, takrat, ko je s kanulo prišel v predel med anesteziranim in neanesteziranim delom.. a je seveda takoj prenehal.

Nato se je lotil še druge roke.
In nato trebuha. Le ta je bil najhitreje končan.

Sestra mi je med posegi brisala tekočino/kri ki je tekla iz ranice na bradi.

Skartka, nobeinh komplikacij. Presenečena sem bila kao dolgo je drala anestezija in doktor je bil izredno zadovoljen.

Med posegom na rokah je prišla v predsobo sestra, očitno s časopisi in doktor jo je vprašal če je kupila tega-in-tega. Rekla je da je in brskala po časopisu. Izgleda da naj bi v časopisu pisalo nekaj o polikliniki ali o doktorju... in on vpraša »Si našla?«
Ona »Ne, ne vem kje bi bilo...«
In on odgovori »Pa morda v črni kroniki?«
HAHAHAAHAHAHAA za crknit! Režala sem se da sem se cela tresla. In seveda vsi ostali.

Po posegu so me sestre umile. Ko sem se usedla, na op mizi, in so me punce umivale, mi je iz leve roke curljal potoček vode in krvi - čist mal krvi da se ne bo kdo ustrašil da sem izkvavela. Seveda je pa to videti nekakšna mešaica med ZF (znanstveno fantastiko) in izredno komično dramo... kot da se ne dogaja tebi, ta hip.
Okoli mene, po tleh in na mizi je bilo vse mokro in izgledalo je prav barbarsko! Mal mi je bilo nerodno ker me je G.Kamerman gledal in videla sem kamero obrnjeno proti meni, tokrat v obraz, pa nisem vedela ali snema ali ne.. pa kaj snema. Pa revežu se je videlo da se mu smilim, pa da mu je še vedno mal muka. Ampak me je celo on vzpodbujal. :)

Hmm.. če zdajle pomislim, me prav v nobenem trenutku ni skrbelo da je ali bo karkoli narobe. Popolnoma sem zaupala doktroju in sestram.. pa tud molila sem! Doktor mi je očitno s svojim samozavestnim in prijaznim obnašanjem vlival pogum in umirjal kar sproti. Med posegi me je ves čas spraševal če kaj boli, pa da naj takoj povem če bo bolelo.. in kadarkoli me je mal zabolelo – to je bilo takrat ko je s kanulo za izsesavanje prišel na rob med anesteziranim delom in neanesteziranim delom, je takoj nehal in tudi povedal da »se povlači«. :)
Ni mi bilo treba velikokrat reči, čeprav je velikokroat spraševal.. in v glavnem sem odgovarjala »ne, vse je uredu«.. in on je velikokrat odgovoril »fantastično«, »perfektno« in »saveršeno«. Hehhehe... če ti pa to ne umiri potem pa ne vem kaj bi lahko! :)

Tudi sicer je izgledal zelo zadovoljen in nasmejan. Sem bila pa tudi sama, if I may say so, pridna in nasmejana in sproščena pacientka.
Seveda sem se med posegom večkrat spraševala ali bi bilo bolje če bi se prej bolj pripravila na ta poseg ali pravzaprav ne! Eno je pa res... pri lokalni anesteziji seveda skoraj vse vidiš, in določene stvari čutiš, da ne govorim kako tudi domišljija dela glede tistega kar ne vidiš (!).. pri splošni anesteziji pa jasno da ne.

Sem in tja sem si govorila »oh no way... stokrat raje splošna, stokrat!!!!« Potem pa še občutek da sem najbrž videti grozljivo! Pa še snemajo me!!!!!! Ahhh še dobro da so bili vsi tako ready-steady ob meni in da smo bili up beat. Z g.Kamermanom vred! :)

Seveda je pomagalo tudi da sem veliko mislila o tem, da na teh mestih ne bo nikoli več maščobe!!!! :)

NAJ NAJ najboljše pri vsem tem pa je bila sestra Nevena. Kar učke se mi orosijo, tako sem ganjena ko se jo spomnim. Med posegom se me je ves čas dotikala po telesu.. svojo toplo roko je položila na stegno, ali bok, ali na mojo roko.. ali pa me je držala za roko... :))))
Povedala sem ji da mi je to tko super.. da je kot da bi imela prijateljico (nekoga od mojih) ki mi je v podporo. Ful topel občutek!
Tudi drugi dve sestri sta bili čudoviti, prijazni in ustrežljivi.. čisto ves čas! Mislim da je celo doktor mal posnemal gdč.Neveno in mi parkrat med čakanjem položil roko na ramo (ker vem da mu ne bi bilo treba). Ah, kako prijetno človeško!

Po oblačenju sem se vrnila v sobo, utrujena.. in počivala nekako pol ure. Doktor me je prišel 2x pogledat.. mi povedal kako naprej, kako naj se zdravim... pa vprašal če sem lačna, žejna.. da mi lahko naročijo karkoli želim, celo čevapčiče. HAHAHAH seveda sem bila hvaležna, a mastnih čevapov pa res ne bi jedla po tistem ko sem videla svojo lastno maščobo curljati po cevki. Je že komu slabo!? :)))

Prosila sem le za čaj.. pa so mi prinesli zraven še prepečenec. In odpustno pismo.
Potrebno mi je bilo še zamenjati gaze, ker je iz ranic še vedno curljalo.

Po tem pa sem se počasi oblekla in se poslovila. Bolečin nobenih, počutila sem se fajn.. razen da sem čutila kako mi steznik stiska vrat in lica. Čez glavo sem si zavezala lepo rutko, tako da sem vsaj malo izgledala šik :) in se odpeljala v sončno popoldne.

Torej, poseg kT/R/P - predpriprava

wow.. doživljala sem toliko različnih občutkov:

- bilo je zabavno
- nasmejala sem se do solz - zelo pomaga če ima človek smisel za humor in se zna nasmejat tud sebi, ker sem pred OP izgledala kot napihnjena žaba, ki ima še en ogromen balon pod vratom! Pa na op mizi sem se režala.. bom povedala kasnje zakaj
- tresla od mraza kot da bi bila gola v snegu
- bila sem globoko ganjena,
- bolelo je, doživljala sem najbolj čuden občutek kar je možno - da se v tvojem telesu nekaj premika, kovinskega - kanula za izsesavanje maščobe.. sicer ne boli, ampak čutiš vibraicije čutiš/slišiš zvok celo znotraj telesa.. - in, bila sem presenečena (res ne vem zakaj) da je vse skupaj tako dolgo trajalo. Ne.. seveda vem zakaj..ker se prej nisem popolnoma nič pozanimala o času in poteku operacij. Imela sem pa tri operacije: roke, podbradek in korecija na trebuhu. Kar veliko pravzaprav. Doktor se je kar lepo oznojil.

To še ni vse. :) ravno ta dan ko sem imela operacijo, je prišla tja ekipa iz Fotona, podjetja kjer dr.Maletič kupuje laserje. In glej no glej... imeli so s seboj kamermana in doktor me je prosil – rekel je da glede na to da sem tako upbeat (ne spomnim se besede v hrvaščini), če bi bila za to da snemajo posege.
Pa ja.. nisem kaj dosti premišljevala.. mislim, če že pišem blog, pa če že slikam vse možne faze, z namenom pomagat komu, zakaj pa ne še to.

G.Kamerman je bil na »varni« razdalji in je menda (nisem še videla posnetkov) slikal close up-e. Upam!!!! Ker celota je morala od začetka do konca izgledati prav grozljivo. G.Kamermanu je bilo takoj na začetku, takrat ko mi je doktror vbrizgaval tekočino z anetsetikom, tako slabo, da se je moral umakniti. Vsem se je seveda zdelo to zelo smešno in jaz sem se hihitala dokler miso solzice spolzele po obrazu. :)
Potem so se seveda še šalili na ta račun.. skratka, zabavno.

Pred posegom sem opravila vse običajne preglede, urin, EKG, vročina, seznam morebitnih bolezni itd, pa sladkor v krvi.. le krvi mi tokrat niso jemali. Aha, tudi tuširanej je bilo enako natančno kot prvikrat – trikrat z antiseptičnim milom! Zelena haljica in tokrat bele kompresijske nogavice do mednožnega razporka. Skoraj sexy! ;)

Doktor me je spet poslikal, porisal in kmalu sem šla v operacijsko sobo.
Sam poseg, se pravi prirpava pa ni bila tako zabavna. Doktor je moral narediti več pikic v predele kjer bo topil maščobo z laserjem in jo izsesaval (on je vbodljaje ljubko poimenoval kar pikice) in ti vbodljaji so kar boleli.. dokler ni prijela anestezija. Zdaj je menda že jasno da sem imela lokalno anestezijo. Pikic čez čas nisem več štela, ker jih je bilo res precej. Je pa »obdeloval« vse tri predele naenkrat ki bodo tretirani. Mislim da je ta priprava trajala kar dobre pol ure, če ne več. No med tem posegom me je zeblo in tresla sem se in sestre so me pokrivale kadarkoli je bilo možno. Potem so me oblekli in šla sem v sobo čakat.. eno uro. Da prime anestezija so rekli.. morda pa še zaradi česa drugega.

In ojojprejoj... roke sem itak čutila da so napete in večje.. trebuh prav tako... ampak ko sem potipala vrat!!!«#$%!!)(???# Okrogel kot balon. Sama sebi sem se zdela totalno smešna.. saj veste – zelena haljica, dvoje modrih učk, rep na vrhu glave in zabuhel vrat. HAHAHAHAAA Najprej se nisem hotela pogledat v ogledalo.. sem se bala da mi lahko postane slabo HAHAHA, ali pa da si bom premislila, pa da me bo blazno strah. Ampak potem sem se pa fotografirala iz raznoraznih kotov kar z mobilcem in zraven delala hene »face«. Tako da so slike (sory ne bom jih pokazala cele) res zabavne... in ni me bilo strah. Morda sem si ravno s tem pomagala da nisem niti za moment začutila karkoli negativnega o svoji samopodobi.

Korekcija trebuha, poseg na rokah in.... tudi na vratu

Tole zgoraj bom v naslednjih pstih krajšala z OP kT /R/P (korekcija trebuha, operacija roke, podbradek)

To kar se je dogajalo včeraj, 20 Februarja, prakično cel dan, bi bilo zelo narobe če ne bi opisala. :) Noro! Se pa že v naprej opravičujem ker bom skakala sem pa tja.. ampak tolk se je dogajalo! Bom poskusila držat vsaj približen red. :)

Ampak nekaj malega o tem trenutku, zdajle... nekaj ur po tem ko sem se vrnila domov.Spet se je začelo. Hotela sem nujno malo zaspat, a ker me steznik okoli glave iritira tolk da mi gre na bruhanje (ker sem zelo hitro klavstrofobična) sem vstala, šla na internet in pisat. Berem forume kaj ženske naredijo da si olajšajo vse skupaj. Heh.. nič. Potrpi in počakaj.

Ampak meni je pomagalo da se najprej malo psihično umirim... HVALA BOGU da ga moram nosit samo en teden (seveda vmes ga dam lahko dol za tuširanje, pa da ga operem in posušim lase). Potem ga moram nosit še dva tedna ponoči in še bi ga lahko nosila kadarkoli čez dan.

Druga zadeva – roke... samo zgornji del rok. Spodnji del do komolca je itak tako tanek, da sta skupaj (bila) videti povsem neestetska. Torej, na rokah imam bele rokavčke (s čipko!). Oba rokava imata dva trakova, ki se zapneta zadaj in spredaj z ježki. Rokavi me ne motijo, ampak kaj ko pa puščam.
Ja, prav ste prebrali – puščam > iz vbodnih ranic mi (še vedno) teče tekočina ki mi jo je doktor vbrizgal pred posegom, in pa kri. Tekočina pomešana z anestetikom je to. In ker jo je bilo res veliko (pomislite na napihnjeno žabo!), mi še zdaj curlja ven. Kar je normalno! Da se ne bi kdo ustrašil.
Ampak seveda zelo neprijetno, ker sem mokra, ker so mokre vatke in steznik in so bile mokre moja majcia in snežno bela bluza v kateri sem prišla/odšla domov! In moker je bil sedež v avtu... čeprav sem si mal pomagala s cunjico ki je bila na srečo pri roki. Vseeno.. vse mokro in krvavo in imelo je mal »tistega« vonja... po posušeni krvi. Saj vas nočem prestrašit, je pa res bljak in komaj sem čakala da pridem domov.

Ampak... ker prejšnjo noč nisem praktično nič spala (če se še spomnite sem velikokrat nespečna).. pa še tolk sem morala narest do potovanja v Daruvar... V glavnem.. bila sem zaspana. Aja, vozila sem čisto normalno.. nič ni bolelo, razen da sem v obraz igledala kot otrok ki mu babica stisne lička skupaj.. žaba skratka! In ker sem bila zaspana, in ker je bil za mano presenetljivo dolg dan, tudi naporen, sem vozila počasneje in se večkrat ustavljala na poti in mal zadremala. Torej sem se domov vozila 5 ur, namesto običajnih 3 in pol. Približno.

Ta hip še ne vem kaj naj naredim.. naj grem oprat rokavčke.. ali naj počakam do jutra.. Hmmmm... Majčka in bluza se itak že namakata. Ah ja.

Spanje, spanje....

Novo leto - novo telo

Pozdravljeni vsi ki sledite i berete (hvala). :)
Vem, vem, vem.. že tako dolgo m ni bilo tukaj. Mesec December je bil čisto nor ker sem imela res ogromno dela... pa prazniki.. saj veste...

Imela sem v planu da bom šla na pregled v Zagreb ali pa kar v Daruvar, pa se tudi to ni izšlo.

Žalostna sem ker sem večino denarja za liposukcijo rok porabila za darila in stroške ki so bili čisto presenečenje. In sem morala začeti znova.

Tako da šele danes oddajam mail dr. Maletiću, da se dogovorimo za pregled in korekcijo.

Najbrž vas zanima kako je z mojim telesom. :)

Počutim se še vedno super. Očutek v nogah se mi je popolnoma povrnil konec decembra. Tudi majčkena otrdlina pri vrezu na levem stegnu se je omehčala. Otekam čisto nič več. Niti ko sem morala res presedeti skoraj 18 ur za PCjem (jah toliko dela je bilo kaka dva tedna).

Steznik sem nosila praktično non stop, razen nekaj malih presledkom, predvsem zaradi tuširanja dober mesec. Potem pa niseem več zdržala. Morda imam malo klavstrofobije, vsekakor pa sem imela občutek da se bom zadušla od stiskanja!??!? Ja, čeprav nisem imela ničesar stisnjenega ob grlu, me je vseeno spreletaval tak feeling. Pa vroče mi je bilo ponoči, pa nisem se mogla sprostiti.. v glavnem vse je bilo povezano. Pa sem si rekla kar bo pa bo - steznik gre v omaro!

Pa ni bilo nobene panike. Gležnji mi niso več otekali niti ko sem dolgo sedela za računalnikom.
Počasi so mi vse otekline splahnele in večino decembra sem ponosno hodila okrog z novimi jeans hlačami in novo bluzico. Vse ena številka manjše. Hura!!!

Kilogrami niso šli nikamor, nisem pa ravno pazila kaj jem. Tako da kile so enake kot so biel ko sem prišla iz klinike.

Iznad popka pa se mi je kar naenkrat pokazala manjša izboklina ki sedaj kazi preostali raven trebuh. Zelo verjetno je to še ostanek maščobe ki ni bila povsem posesana.. a bo povedal zdravnik kako in kaj. Tako da bo potrebna korecija.

Potem sem pa veselo stopila v Mass - razprodaja škornjev, in si skoraj žvižgala da si bom končno kupila nove škornje.. take visoke.

A glej no glej...glede na to, da so mi posesali tudi maščobo v mečih, ŠE VEDNO ne morem kupiti niti enih škornjev!!! Še vedno imm meča tako obsežna v zgornjem delu da so vsi škornji preozki. In res sem pomerila ogromno škornjev. Blah! :/
Rekla sem si da se pač zaradi tega nima smisla sekirat, pač tako je, in sem se umirila.
Ampak vseeno je bilo to malo razočaranje.

Drugo presenečenje pa je, da so moja kolena zdaj videti še bolj okrogla, večja, okroginokrog. Najverejetneje spet zato ker imam zdaj stegna lepo ožja!
A ni to hecno!

Upam da bo dr. Maletić videl kako so kolena zdaj neproporcionalna z ostalim delom nog in bo naredil korekcijo! Upam, upam!!!

Ta mesec sem resno zagrabila tudi glede prehrane.. naredila bom eno očiščevalno kuro, ker si resnično želim odstraniti čim več nabranega balasta iz telesa. Vem da bo hudo, ker sem človek ki ima strašno rad okusno hrano in raznorazne začimbe. A vsi ki so to naredili govorijo o praktično čudežno dobrem počutju po-tem.

Rada bi še poslala velike čestitke prijateljici I ki je šla na poseg 22 Decembra!!!! En velik objem zate in upam da se počutiš odlično in si zadovoljna z rezultatom. Upam da se kmalu kaj vidiva na kofetku in počvekava v živo! (hugs) :)

Čestitke tudi puncam iz forumov ki so že po posegu! Ploskam vam za pogum in to odločitev. Upam da se tudi ve dobro počutite!!!! :)

Toliko za zdaj.. se javim takoj ko bo kaj novega. Če imate pa kakšna vprašanja pa kar pišite, bom zelo vesela!